Aljažev stolp skupaj s Triglavom je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Slovenije in nepogrešljiv del podobe najvišjega slovenskega vrha. Ta majhen, a pomemben kovinski valj na najvišji točki države ima dolgo in zanimivo zgodovino, ki presega njegovo praktično funkcijo – postal je simbol slovenskega naroda in povezanosti z gorami.
Na najvišji točki slovenskega ozemlja stoji Aljažev stolp, 190 cm visok valjasti stolp iz debele pocinkane pločevine, ki je postal najbolj prepoznaven simbol slovenskega naroda. Odlikujeta ga izjemen krajinski motiv in ogromen simbolni pomen za slovensko državnost ter za vse Slovence.
Dolgoletno zamisel o stolpu je leta 1895 uresničil Jakob Aljaž, duhovnik, planinec in skladatelj z Dovjega. Od takratne dovške občine je za en goldinar odkupil vrh Triglava. Leto pozneje je Jakob Aljaž kupil še zemljišče na Kredarici in tam postavil prvo slovensko kočo. Danes je v koči mogoče najti najvišje ležečo meteorološko postajo v Sloveniji. S tem je želel zagotoviti, da bo vrh ostal v slovenskih rokah in dostopen vsem. Sprva se je stolp imenoval Triglavski stolp, šele kasneje so ga poimenovali po njem. Stolp pa ne predstavlja le simbol slovenskega naroda, temveč nudi tudi zavetje pred nevihtami in predstavlja orientacijsko točko za planince.
Načrte je Aljaž zaupal šentviškemu kleparju Antonu Belcu, ki je v svoji delavnici izdelal danes vsem znan pločevinasti stolp. Pločevinaste dele so najprej z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Tam ga je Aljaž s petimi pomočniki postavil 7. avgusta 1895.
Leta 1999 je bil stolp razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Kljub trpežni zasnovi je zelo izpostavljen vremenskim vplivom, nekatere poškodbe pa so tudi posledice človeškega ravnanja. Jeseni 2018 je zaradi nujnih vzdrževalnih in restavratorskih del prvič v svoji zgodovini zapustil vrh. Po skrbni obnovi se je vrnil na svoje mesto – tam, kjer še danes ponosno stoji kot varuh slovenske identitete.
