V Sloveniji ima čebelarstvo dolgoletno tradicijo in spada med eno izmed najpomembnejših gospodarskih panog. Dežela z malo več kot 2 milijona prebivalcev ima registriranih 11 tisoč čebelarjev, zato se ne gre čuditi dejstvu, da je ravno iz Slovenije prišla pobuda za obeležitev Svetovnega dneva te pregovorne marljive živali. Postopek je bil dolgotrajen, vendar predsednik Čebelarske Zveze Slovenije, idejni oče Svetovnega dneva čebel, v vseh intervjujih močno poudari, da ni bilo države, organizacije, ki ni podprla tega plemenitega predloga. Tako bo letos 20. decembra minilo že štiri leta od slovesne proglasitve 20. maja za Svetovni dan čebel.
Zakaj 20. maj? Na ta dan leta 1734 se je rodil slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden večjih strokovnjakov za čebele Anton Janša. Poznan je bil kot eden največjih strokovnjakov o čebelah v 18. stoletju.
S poznavanjem čebelarstva in s kranjsko čebelo se je že v času cesarske Avstrije izkazal Anton Janša z Breznice na Gorenjskem. Njegova “Razprava o rojenju čebel” iz leta 1771 velja za pionirsko delo na področju čebelarjenja po svetu. Cenila ga je celo cesarica Marija Terezija. Čebelarjenje po navodilih slovenskega mojstra je predpisala za celotno cesarstvo. Svetovni dan čebel obeležujemo meseca maja še iz enega razloga, saj se v tem mesecu odvija bujni razvoj čebel in narave na severni polobli.
Svetovni dan čebel je postalo svetovno gibanje za čebele in opraševalce. V svetu se na ta dan po besedah Boštjana Noča tekmuje, kdo bo bolj inovativno praznoval ta dan. Z veseljem doda še to, da je z razglasitvijo 20. maja za svetovni dan čebel, Slovenija postala močno prepoznavna v svetovnem merilu kot čebelarska destinacija in se tudi na ta račun krepi prepoznavnost Slovenije ter razvija butični in zeleni turizem. V čebelarskem turizmu predsednik čebelarske zveze Slovenije Noč vidi tudi priložnost za razvoj Slovenskega turizma, saj so naši panji s poslikanimi panjskimi končnicami in čebelnjaki prepoznavni znak Slovenije. Z razvojem apiturizma pa bi nadgradili že tako pestro ponudbo doživljajskega turizma.
Čebelarstvo že stoletja pomembna gospodarska dejavnost tudi v destinaciji Kranjska Gora
Če je imela v 18. stoletju Breznica na Gorenjskem Antona Janšo, smo dobro stoletje kasneje imeli v Mojstrani čebelarja Mihaela Ambrožiča. S svojim delovanjem in znanjem je prispeval veliko na področju poznavanja kranjske čebele in širitve njenih panjev po svetu.
Tudi po njegovi zaslugi se je pasma Kranjska Sivka močno razširila po svetu, saj je najprej z okoliškimi čebelarji, kasneje tudi s čebelarji iz tujine trgoval s kranjsko čebelo. Pri tem je nudil tako strokovno znanje, poleg tega pa tudi panje in drugo orodje za čebelarjenje, ki ga je izdeloval v lastni delavnici, kjer je nastal tudi tako imenovan ležeči panj, ki je služil za prevoz čebel na daljše razdalje.
V času aktivnega trgovanja s kranjsko sivko je izvozil več deset tisoč panjev čebel po večini kontinentov tega sveta. Za svoje delo je dobil več kot 140 priznanj in odlikovanj, prvo na dunajski svetovni razstavi 1873.
Čebelnjake, čebele in panje je na destinaciji moč srečati na vsakem koraku. V Ratečah – Kranjski Sibiriji, kot jo je poimenoval že Josip Lavtižar, se je izoblikovala posebna oblika »ekstremnega čebelarjenja« zaradi posebne mikroklime, ki vlada v vasi. Še posebej letošnja zima je bila zelo radodarna s snegom in nizkimi temperaturami, poslednji udarec čebelam pa je prispevala močna hladna fronta, ki je udarila pred slabim mesecem dni, ko je pozeba uničila večino cvetja sadnega drevja. Tako bodo glavni vir hrane za čebele travniške cvetlice na javnih površinah, prostranih travnikih in zelenicah okoli hiš. S strani kmetijsko-gozdarske zbornice je zato prišel apel, naj se ne kosi javne površine in travnike, vendar so pri slednjem poudarili tudi, da je na kmetijskih površinah krma za živali in je le-te potrebno pokositi, da bo krma kakovostna.
Apis mellifera Carnica je latinsko poimenovanje za Kranjsko Sivko, ki izvorno izhaja iz Slovenije in je po razširjenosti druga na svetu, medtem ko je v Evropi vodilna pasma čebel. Velja za najbolj marljivo med čebelami, saj je pozimi zelo varčna s hrano, poleti pa leta na pašo v povprečju deset dni dlje od drugih čebel.
Čebela je pri nas tako cenjena, da v nasprotju z drugimi živalmi ne pogine, pač pa umre. Še iz časov, ko so naši predniki s sekiro v roki iskali panje divjih čebel v deblih dreves ostaja rek, da ko se nam kaj dobrega zgodi, nam pade sekira v med.
Poslikane deščice, ki zapirajo panje in so nastajale od 18. stoletja dalje, so značilne predvsem za Gorenjsko in slovensko Koroško. Razširile so se po vsej Sloveniji. Okoli 50.000 različnih nabožnih, posvetnih in domišljijskih motivov je krasilo panje različnih čebelarjev, panjske končnice pa so postale slovenska posebnost.
»Letos bo štel vsak regratov cvet«
Temu apelu se je odzvala tudi destinacija Kranjska Gora, zato boste na sprehodu naleteli na lične tablice v obliki čebele, ki obiskovalcem destinacije in turistom sporočajo, da nismo kosili travnikov, ker imajo »čebele piknik«.
Simpatične tablice smo postavili na pet različnih lokacij v destinaciji, na travnik ob Slovenskem planinskem muzeju, ob Romantični poti, ki poteka vzdolž reke Pišnice, na travnik pred gasilnim domom Podkoren, travniku ob cesti, ki pelje proti Korenskemu Sedlu in na razgledni točki nad vasico Podkoren.
Kako lahko vsak izmed nas pomaga čebelam
Za ohranjanje čebel lahko poskrbimo tudi sami s sajenjem medovitih rastlin na naših balkonih, okenskih policah, vrtovih, njivah ali na javnih površinah. Med medovite rastline štejemo začimbnice in dišavnice, kot so poprova meta, baldrijan, žajbelj in dobra misel. Na svoje vrtove lahko nasadimo tudi medovita drevesa, kot so lipa, divja češnja, navadna leska in cvetlice kot so Ameriški slamnik, ki je izredno zdravilen. S sajenjem teh rastlin pomagamo čebelam in drugim opraševalcem, zraven pa skrbimo tudi za naše zdravje in dobro počutje.
»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi«.
Albert Einstein
Viri:
Logo Ohranimo čebele: Čebelarska zveza Slovenije
Besedilo: Spletna stran Čebelarske zveze Slovenija, Slovenska biografija, Marjan Papež (facebook)
Komentarji (0)