Smučarsko in svetovljansko središče.
Dva dogodka sta prispevala k razvoju Kranjske Gore iz pastirskega naselja v 14. stoletju v današnjo svetovljansko alpsko vas.
Na ime Kranjska Gora naletimo že pri Valvazorju. Kakor pripovedujejo ljudje in avtor knjige Borovška vas g. Vid Černe (1992), »se je imenovala Kranjska Gora prej Borovška ves ali Marija na Belem produ. Vaščani zovejo sami sebe Borovce, ne pa Kranjskogorce, kakor bi bilo pričakovati. To dejstvo potrjuje misel, da je Borovška ves v resnici starejše ime za Kranjsko Goro. Podstava temu imenu je star bor, ki je stal, kakor pripovedujejo, na mestu, kjer stoji danes cerkev. Ime Marija na Belem produ pa izhaja iz kakovosti zemlje, na kateri Kranjska Gora leži«.
Prvi prelom je začrtala izgradnja ceste čez Vršič in posledična strateška pomembnost Kranjske Gore. Drug prelom pa se je zgodil z izgradnjo železniške proge in kasnejšo postavitvijo planiške velikanke. Rekordni poleti v Planici so razcveteli turizem. Na pobočjih Vitranca so zrasle prve žičnice. Nato poletno sankališče, plezalna stena, sijajni hoteli, prisrčni apartmaji, zanimivi muzeji, etnografske prireditve, nore zabave …
V Kranjski Gori se kar naprej nekaj dogaja. Tu se avantura odkrivanja Zgornjesavske doline začne, pa nikoli ne konča!