Biosferni rezervat Julijskih Alp
Mogočni vrhovi, ki ponujajo izjemne razglede, kristalno čiste vode, ki se iskrijo v soncu, zelena pokrajina, ki navdaja s spokojnostjo in dovaja svežo energijo. Vse to vas čaka v zavetju Julijskih Alp, kjer se gore povzpnejo tudi več kot 2500 m visoko. Kralj med temi vrhovi je Triglav, najvišja slovenska gora, ki ima za Slovence velik simboličen pomen.
Julijske Alpe so najvišja visokogorska skupina v Sloveniji. Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji. Primerno svoji veličastnosti so ime dobile po Gaju Juliju Cezarju. Večino površja Julijskih Alp pokriva Triglavski narodni park.
Četudi so Julijske Alpe v celoti enotna, zaključena gorska skupina, jih globoke prečne doline in prelazi razčlenjujejo na posamezne podskupine. V glavnem se gorovje deli na dva dela: Vzhodne Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe. Veliko obsežnejši vzhodni del leži skoraj v celoti na ozemlju Slovenije, od Zahodnih Julijcev pa sega čez slovensko-italijansko mejo le polovica Kaninske skupine, najlepši del Zahodnih Julijskih Alp – skupina Viša in Montaža pa leži v Italiji.
Julijske Alpe so od leta 2003 v sklopu Unescovega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat, kar pomeni posebno varstvo njihovih naravnih bogastev in biotske raznovrstnosti.
Skupnost Julijske Alpe združuje 12 slovenskih občin (Bohinj, Bled, Radovljica, Kranjska Gora, Gorje, Jesenice, Žirovnica, Brda, Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči) ter njihove Lokalne turistične organizacije in javni zavod TNP. Namen sodelovanja turističnih območij in delovanja Skupnosti Julijske Alpe je usklajeno in učinkovito upravljanje biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije.
