Triglav ni praznik, temveč kraljestvo, muzejski večer z Borutom Peršoljo, 23. 1. 2026, ob 18. uri
Vabljeni na pogovor z Borutom Peršoljo o Triglavu kot sveti gori in simbolu slovenske identitete – med spoštljivim doživetjem in potrošniškim osvajanjem.
Triglav je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Vrh ni samo lepa, visoka in ponosna gora, temveč je celo kraljestvo, kot je o njem zapisal dr. Julius Kugy. Na severni strani leži ostanek Triglavskega ledenika s katerim je tesno povezana legenda o Zlatorogu. Dovški župnik Jakob Aljaž je leta 1895 kupil vrh Triglava in na njem postavil stolp. Za slovensko nacijo je Triglav sveta gora in državni simbol. Tu se je pisala nacionalna, pa tudi gorniška zgodovina. Na vrh Triglava vodijo zelo zahtevne planinske poti, pri katerih hojo zamenja ali dopolnjuje plezanje. Tura nanj zahteva ustrezno gorniško znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in gorniško opremo. Triglav je po raznolikosti vzrokov gorskih številu in po številu smrtnih nesreč slovenski prvak. Kdor se ga loteva s spoštljivostjo, so mu vrata v Triglavsko kraljestvo in edini slovenski nacionalni park odprta.
Kaj pa se zgodi, ko se vrednote, ki so se oblikovale tisočletja, na hitro – v dobrem desetletju – preoblikujejo v tržno blago? Ko premišljeno gorništvo zamenja potrošniško pohodništvo? Ko se meja med dolino in vrhom zavestno briše in vzpon na Triglav ne stremi več k doživetju miru, temveč preobilju modernih glasov? Je ta stranpot oblike razvoja slovenstva res vredna obeležitve svečanosti državnega praznika?
Vabljeni k vzponu na goro – Triglav, kot kraljestvo in ne kot praznik potrošništva!
Borut Peršolja je geograf, gornik, naravovarstvenik in gorniški publicist. Borut Peršolja je Domžalec, magister geografskih znanosti, nekdanji vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje. Zaposlen je v Državnem zboru kot vodja Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja. Soavtor knjig Mentor planinske skupine, Planinska šola, Vodniški učbenik ter knjig Slovensko planinstvo in Slovenske gore. Skupaj z ženo Matejo soavtor programov Ciciban planinec in Mladi planinec ter treh dnevnikov (v nakladi več kot 150.000 izvodov). Avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec in sogovornik sedeminsedemdesetih gorniških večerov. Soavtor zasnove Vzpon na goro v Slovenskem planinskem muzeju in avtor tematske poti Po stopinjah pastirjev na Veliki planini. Avtor Izjave o prihodnosti gorskih območij Slovenije, podpori trajnostnemu razvoju in uveljavljanju skromnosti v gorniškem turizmu. Ustanovni član CIPRA Slovenija, društva za varstvo Alp in nekdanji član sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park. Dobitnik študentske Prešernove nagrade za diplomsko delo, nagrade za najboljši prispevek v prilogi Znanost časnika Delo (o nekajletnem raziskovanju Triglavskega ledenika), priznanja Mladina in gore in častni vodnik Planinske zveze Slovenije. Najmlajši veteran vojne za Slovenijo in nosilec spominskega znaka Zvest Sloveniji. Občudovalec in večni raziskovalec vsega, kar v naravi in ljudeh prebujajo gore. O sebi je nekje zapisal: »Hodim, pomagam, pišem, zardevam.« In to drži še vedno.
