Gorski prelaz Vršič je s svojimi 1611 m najvišji slovenski cestni prelaz in hkrati najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Visokogorska cesta, ki poteka od Kranjske Gore preko prelaza Vršič do Loga v Trenti povezuje gorenjsko in primorsko regijo. Vijugasta cesta ima skupno 50 serpentin, 24 na kranjskogorski in 26 na trentarski strani. Cesta na prelaz Vršič je asfaltirana, ponekod celo tlakovana. Je ozka in na višjih odsekih nekoliko strma, zato previdnost in počasna vožnja nista odveč. V toplejših mesecih pa velja nameniti dodatno pozornost kolesarjem in pohodnikom.
Prelaz Vršič leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, ki je edini narodni park v Sloveniji. Za območje prelaza Vršič je značilno tipično alpsko podnebje, kakršno najdemo v višje ležečih predelih Julijskih Alp. Pobočja ob cesti prekrivajo ruševje, macesni, smreke in bukve, pri čemer se rastlinstvo spreminja glede na nadmorsko višino. Na višje ležečih predelih boste lahko občudovali siva melišča in strme skalne stene. Nadmorska višina prav tako vpliva na hitro spreminjajoče se temperature, padavine in trajanje snežne odeje.
Cesto preko prelaza so med 1. svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. Cesta na Vršič, ki jo danes imenujemo tudi Ruska cesta, vas bo peljala mimo neštetih naravnih znamenitosti. Ob poti si oglejte jezero Jasna, Rusko kapelico, naravno okno v steni Prisanka in kamniti obraz Ajdovske deklice. Vršič je tudi izhodišče za Malo Mojstrovko, Jalovec in (predvsem družinam) zelo priljubljeno Slemenovo Špico.
Prelaz Vršič poleti velja za eno izmed najbolj priljubljenih točk za kolesarje in pohodnike, zaradi česar je vrh Vršiča lahko precej zaseden že v jutranjih urah. Velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske vzpone na vrhove Mala Mojstrovka (2332 m) in Velika Mojstrovka (2366 m), Planja (2453 m), Prisojnik (Prisank) (2547 m), Razor (2601 m), Šitna glava (2087 m), Slemenova špica (1911 m), Sovna glava (1750 m), Suhi vrh (2109 m); ali krajše sprehode po bližnji okolici.
Na gorenjski strani vas bo slikovita cesta vodila mimo planinskih koč, kjer se lahko okrepčate ob ponudbi lokalnih jedi: Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča (1515 m). Na samem vrhu Vršiča, tik preden se po vijugasti cesti spustite v dolino Trente pa vas čaka še Tičarjev dom (1620 m). Mimo Tičarjevega doma poteka makadamska pot, ki vas pelje do višje ležeče koče Poštarski dom (1725 m).
Na vrhu prelaza Vršič boste tako deležni panoramskega razgleda na številne vrhove Julijskih Alp, ki obdajajo Kranjsko Goro, Trento in Zgornjesavsko dolino.
PROMETNI IN PARKIRNI REŽIM
Na vrhu prelaza Vršič je na voljo omejeno število parkirnih mest. V času poletne sezone iz Kranjske Gore preko prelaza Vršič do Bovca vozi avtobusna linija. Več o avtobusnih prevozih si lahko preberete tukaj. Prelaz Vršič je lahko del leta zaprt zaradi zimskih razmer in snega. V tem času je dostop z avtomobilom mogoč le do Koče na Gozdu. Kljub temu, da je pozimi cesta zaprta, pa prelaz Vršič še vedno radi obiščejo turni smučarji in zimski pohodniki.
