Rateška pismena kurioziteta!
Srednjeveški Rateški / Celovški rokopis je za Brižinskimi spomeniki drugi najstarejši spomenik slovenskega pismenstva.
Nastal je okoli leta 1380. Najbrž ga je napisal nemški duhovnik. Zdaj ga hranijo v Celovškem deželnem muzeju. Obsega troje molitev: Očenaš, Apostolsko vero in Zdravamarijo. Prvi dve sta prepis veliko starejših predlog, ki segajo v začetek 9. stoletja, tako da njuna starost ni manjša od besedil v Brižinskih spomenikih. Molitev k Mariji je mlajša, saj je v latinščini nastala šele po letu 1000. Jezik rokopisa je gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij, kar si razlagajo s tem, da so živeli v Ratečah tudi priseljenci iz drugih slovenskih dežel.
Ogled kopije rokopisa, ki obsega troje molitev, je obvezen za vse, ki jih zanima razvoj slovenskega jezika!
Modernizirani zapis:
Oča naš kir si v nebesih posvečenu bodi
tvoje ime pridi bogastvu tvoje bodi vola
tvoja kakor v nebesih ino na zemli. Kruh naš
vsedanji daj nam danas ino odpusti nam
dalge naše kakor ino mi odpuš(č)amo našen dalnikom
ino nas ne vupelaj vedner o iskusbo le nas reši ob
od zlega. Amen.
Češčena si maria gnade palna gospod s tabo
žegnana si mej ženami ino žegnan je sad tvoj-
ga telesa Jezus Kristus. Amen.
Jast verujo vu boga očo vsemogočiga stvar-
nika nebes ino zemlé. Ino vu Jezusa Kristusa
nega sinu ediniga našiga gospodi kir je počet
od svetiga duha rojen iz divice marie martran pod
poncio pilatušem na križ raspet martav ino vu
grab položen dolu jide k paklu na tretji dan gori
vstaja od martveh. Gori jiede v nebesa sejdi k des-
nuci boga oče vsemogočiga od todi h ima
priti soditi žive ino mortve. Jast verujo vu svetiga
duha Svetiga karš(č)anstvu občino svetkov
odpuščenje grehov vstanje života ino večni
leben. Amen.