kranjska sivka
Mojca Mežek
19. 05. 2021

Svetovni dan čebel in piknik prostor za čebele

Četrti Svetovni dan čebel letos poteka v luči posebnega apela, da se zaradi pozebe, ki je močno prizadela sadno drevje, ne kosi javnih površin in zelenic okoli hiš. Temu apelu se je pridružila tudi destinacija Kranjska Gora.

V Sloveniji ima čebelarstvo dolgoletno tradicijo in spada med eno izmed najpomembnejših gospodarskih panog. Dežela z malo več kot 2 milijona prebivalcev ima registriranih 11 tisoč čebelarjev, zato se ne gre čuditi dejstvu, da je ravno iz Slovenije prišla pobuda za obeležitev Svetovnega dneva te pregovorne marljive živali. Postopek je bil dolgotrajen, vendar predsednik Čebelarske Zveze Slovenije, idejni oče Svetovnega dneva čebel, v vseh intervjujih močno poudari, da ni bilo države, organizacije, ki ni podprla tega plemenitega predloga. Tako bo letos 20. decembra minilo že štiri leta od slovesne proglasitve 20. maja za Svetovni dan čebel.

Zakaj 20. maj? Na ta dan leta 1734 se je rodil slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden večjih strokovnjakov za čebele Anton Janša. Poznan je bil kot eden največjih strokovnjakov o čebelah v 18. stoletju.

S poznavanjem čebelarstva in s kranjsko čebelo se je že v času cesarske Avstrije izkazal Anton Janša z Breznice na Gorenjskem. Njegova “Razprava o rojenju čebel” iz leta 1771 velja za pionirsko delo na področju čebelarjenja po svetu. Cenila ga je celo cesarica Marija Terezija. Čebelarjenje po navodilih slovenskega mojstra je predpisala za celotno cesarstvo. Svetovni dan čebel obeležujemo meseca maja še iz enega razloga, saj se v tem mesecu odvija bujni razvoj čebel in narave na severni polobli.

Svetovni dan čebel je postalo svetovno gibanje za čebele in opraševalce. V svetu se na ta dan po besedah Boštjana Noča tekmuje, kdo bo bolj inovativno praznoval ta dan. Z veseljem doda še to, da je z razglasitvijo 20. maja za svetovni dan čebel, Slovenija postala močno prepoznavna v svetovnem merilu kot čebelarska destinacija in se tudi na ta račun krepi prepoznavnost Slovenije ter razvija butični in zeleni turizem. V čebelarskem turizmu predsednik čebelarske zveze Slovenije Noč vidi tudi priložnost za razvoj Slovenskega turizma, saj so naši panji s poslikanimi panjskimi končnicami in čebelnjaki prepoznavni znak Slovenije. Z razvojem apiturizma  pa bi nadgradili že tako pestro ponudbo doživljajskega turizma.

ohranimo čebele

 

 

 

Čebelarstvo že stoletja pomembna gospodarska dejavnost tudi v destinaciji Kranjska Gora

Če je imela v 18. stoletju Breznica na Gorenjskem Antona Janšo, smo dobro stoletje kasneje imeli v Mojstrani čebelarja Mihaela Ambrožiča. S svojim delovanjem in znanjem je prispeval veliko na področju poznavanja kranjske čebele in širitve njenih panjev po svetu.

Tudi po njegovi zaslugi se je pasma Kranjska Sivka močno razširila po svetu, saj je najprej z okoliškimi čebelarji, kasneje tudi s čebelarji iz tujine trgoval s kranjsko čebelo. Pri tem je nudil tako strokovno znanje, poleg tega pa tudi panje in drugo orodje za čebelarjenje, ki ga je izdeloval v lastni delavnici, kjer je nastal tudi tako imenovan ležeči panj, ki je služil za prevoz čebel na daljše razdalje.

V času aktivnega trgovanja s kranjsko sivko je izvozil več deset tisoč panjev čebel po večini kontinentov tega sveta. Za svoje delo je dobil več kot 140 priznanj in odlikovanj, prvo na dunajski svetovni razstavi 1873.

Ambrožičeva hiša
Ambrožičeva hiša v Mojstrani

Čebelnjake, čebele in panje je na destinaciji moč srečati na vsakem koraku. V Ratečah – Kranjski Sibiriji, kot jo je poimenoval že Josip Lavtižar, se je izoblikovala posebna oblika »ekstremnega čebelarjenja« zaradi posebne mikroklime, ki vlada v vasi. Še posebej letošnja zima je bila zelo radodarna s snegom in nizkimi temperaturami, poslednji udarec čebelam pa je prispevala močna hladna fronta, ki je udarila pred slabim mesecem dni, ko je pozeba uničila večino cvetja sadnega drevja. Tako bodo glavni vir hrane za čebele travniške cvetlice na javnih površinah, prostranih travnikih in zelenicah okoli hiš. S strani kmetijsko-gozdarske zbornice je zato prišel apel, naj se ne kosi javne površine in travnike, vendar so pri slednjem poudarili tudi, da je na kmetijskih površinah krma za živali in je le-te potrebno pokositi, da bo krma kakovostna.

Psnak Janko
Čebelar Janko Psnak, v ozadju čebelnjak s poslikanimi panji, ki prikazujejo zgodovino vasi Zgornja Radovna.
Toni Zupančič
Toni Zupančič, čebelar iz Rateč
AŽ panj
Kranjska Sivka v "Kranjski Sibiriji".

Apis mellifera Carnica je latinsko poimenovanje za Kranjsko Sivko, ki izvorno izhaja iz Slovenije in je po razširjenosti druga na svetu, medtem ko je v Evropi vodilna pasma čebel. Velja za najbolj marljivo med čebelami, saj je pozimi zelo varčna s hrano, poleti pa leta na pašo v povprečju deset dni dlje od drugih čebel.

Čebela je pri nas tako cenjena, da v nasprotju z drugimi živalmi ne pogine, pač pa umre. Še iz časov, ko so naši predniki s sekiro v roki iskali panje divjih čebel v deblih dreves ostaja rek, da ko se nam kaj dobrega zgodi, nam pade sekira v med.

Poslikane deščice, ki zapirajo panje in so nastajale od 18. stoletja dalje, so značilne predvsem za Gorenjsko in slovensko Koroško. Razširile so se po vsej Sloveniji. Okoli 50.000 različnih nabožnih, posvetnih in domišljijskih motivov je krasilo panje različnih čebelarjev, panjske končnice pa so postale slovenska posebnost.

V Ratečah se lahko sprehodite po čebelarski učni poti.

»Letos bo štel vsak regratov cvet«

Temu apelu se je odzvala tudi destinacija Kranjska Gora, zato boste na sprehodu naleteli na lične tablice v obliki čebele, ki obiskovalcem destinacije in turistom sporočajo, da nismo kosili travnikov, ker imajo »čebele piknik«.

Simpatične tablice smo postavili na pet različnih lokacij v destinaciji, na travnik ob Slovenskem planinskem muzeju, ob Romantični poti, ki poteka vzdolž reke Pišnice, na travnik pred gasilnim domom Podkoren, travniku ob cesti, ki pelje proti Korenskemu Sedlu in na razgledni točki nad vasico Podkoren.

Kako lahko vsak izmed nas pomaga čebelam

Za ohranjanje čebel lahko poskrbimo tudi sami s sajenjem medovitih rastlin na naših balkonih, okenskih policah, vrtovih, njivah ali na javnih površinah. Med medovite rastline štejemo začimbnice in dišavnice, kot so poprova meta, baldrijan, žajbelj in dobra misel. Na svoje vrtove lahko nasadimo tudi medovita drevesa, kot so lipa, divja češnja, navadna leska in cvetlice kot so  Ameriški slamnik, ki je izredno zdravilen. S sajenjem teh rastlin pomagamo čebelam in drugim opraševalcem, zraven pa skrbimo tudi za naše zdravje in dobro počutje.

»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi«.

 Albert Einstein

piknik prostor za čebele
Apelu Gozdarsko-kmetijske zbornice smo se pridružili tudi na Turizmu Kranjska Gora.

Viri: 

Logo Ohranimo čebele: Čebelarska zveza Slovenije

Besedilo: Spletna stran Čebelarske zveze Slovenija, Slovenska biografija, Marjan Papež (facebook)

Komentarji (0)

Komentarji

Napišite komentar

Preberite še ostale zgodbe

Zgodbe

Tu še vedno živijo pravljice, katerih sledi najdete na vsakem koraku.

Vse zgodbe
Tadej pikčasto majico na ogled postavi

Tadej pikčasto majico na ogled postavi

Kaj imajo skupnega Slovenski planinski muzej, Nordijski center Planica in pikčasta majica Le Tour de France?

5 idej kaj početi v Kranjski Gori, ko dežuje

5 idej kaj početi v Kranjski Gori, ko dežuje

5 nasvetov kaj početi v slabem vremenu v Kranjski Gori.

5 razlogov za obisk Kranjske Gore v letu 2021

5 razlogov za obisk Kranjske Gore v letu 2021

Kranjsko Goro si lahko ogledate kadar koli v letu. Od jesenskega listja do zelenih spomladanskih pašnikov in poletnega sonca, ki pokuka skozi drevesa.

9 načinov kako lahko obiščete Kranjsko Goro med epidemijo

9 načinov kako lahko obiščete Kranjsko Goro med epidemijo

Da Kranjske Gore med epidemijo ne boste pogrešali preveč, vam ponujamo 9 idej kako se lahko počutite kot, da ste na počitnicah v naših krajih pod Triglavom.

Hit poletja: Pohodniška pot Juliana Trail

Hit poletja: Pohodniška pot Juliana Trail

V spoštljivi razdalji in ob vznožju očakov vas bo pot vodila po robu Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.

Svetovni popotnik, ki ga je očarala Zgornjesavska dolina

Svetovni popotnik, ki ga je očarala Zgornjesavska dolina

"Ne poznam v Evropi nič lepšega!"

Oklic, ki je za vedno spremenil življenje v Kranjski Gori

Oklic, ki je za vedno spremenil življenje v Kranjski Gori

"Združimo se in delujemo skupno za prospeh Kranjske Gore, za povzdigo in zboljšanje prometa, za olepšanje kraja in za olajšanje občevanja s tujci!"

Ko bela smrt kosi

Ko bela smrt kosi

Snežni plazovi so se v času obsežnih snežnih padavin pogosto sprožali na območju Mojstrovke in ostalih vrhov, ki se pnejo nad Vršiško cesto.

Izkoristi dan za gore: skalni užitki v idilični vasici pod Triglavom

Izkoristi dan za gore: skalni užitki v idilični vasici pod Triglavom

Izkoristiti dan za gore ni nikoli slaba odločitev.

Poiščite nastanitev

Nastanitve
Apartmaji
Apartmaji
Hoteli
Hoteli
Gorske koče
Gorske koče
Hostli
Hostli
Kampi
Kampi

Kaj iščeš?

Išči