Pehtutova spominska plošča
Mojca Mežek
31. 08. 2020

Zgodba o možu, ki je rekel NE!

Obudimo spomin na moža, ki se je upal zoperstaviti oblastem!

V časih v katerih živimo je izrekanje svojega mnenja nekaj samoumevnega, svoboda govora je človekova osnovna pravica, le redko kdo odgovarja za svoje izrečene besede. V začetku prejšnjega stoletja pa temu ni bilo tako, še več nekateri so zaradi javnega kritiziranja cesarja, bili ob življenje. 

Med drugim tudi, Ivan (Janez) Brence, po domače Pehtut. 

Kmet, trgovec in posestnik z Dovjega je veljal za zavednega Slovenca in odkritega kritika cesarja Franca Jožefa in njegovih odločitev. 

Meseca avgusta leta 1915 se je po naročilu občinskega sluge pri Brencetu zglasil štirinajstletni sin železniškega čuvaja Franca Babiča z navodilom, da za vojaške potrebe kmet odda svoja dva vola in voz. 

Brence je pobesnel in v navalu jeze malega nahrulil z ostrimi besedami uperjenimi proti cesarju, češ da naj svojemu cesarju sporoči, da se v kolikor se hoče “cesar vojskovati, naj pošlje na fronte svoje vozove in svojo živino.”

Razžalitev cesarja ga je pripeljala pred vojaško sodišče, kjer so ga pričam, ki so zagovarjale Brenceta, navkljub oblasti obsodile na smrtno obsodbo. 

Štiriindvajsetega avgusta so tako Brenceta odvedli na vojaško strelišče na Suhem bajerju pod Golovcem v Ljubljani. 

Pet let kasneje so v Ljubljani začeli zbirati podatke o triindvajsetih žrtvah, ki so bile ustreljene na Suhem bajerju. S tem je Brence prišel v zavest Slovencev kot nedolžna žrtev in mučenik »črno-žolte monarhije«, kakršen je bil slabšalni izraz za Avstro-ogrsko monarhijo.

Leta 1920 so tri Brencetove hčerke prosile za obnovo kazenskega postopka, na katerem ga je višje deželno sodišče zaradi napak v postopku vojaškega sodišča in dvomljive verodostojnosti prič oprostilo vseh obtožb.

Dne 4. oktobra 1921 zjutraj so Brencetove posmrtne ostanke izkopali iz Suhega bajerja ter jih popoldne v svečani povorki ter ob zvonjenju zvonov množično pospremili na poti po Ljubljani do kolodvora. Ostanke so na vlaku prepeljali do Dovjega, kjer je naslednji dan ob grobu govoril Jakob Aljaž

Avgusta 2003 so Brencetu v spomin postavili na domači hiši spominsko ploščo, ki spominja na njegovo pokončno držo in odločnost. 

Komentarji (0)

Komentarji

Napišite komentar

Preberite še ostale zgodbe

Zgodbe

Tu še vedno živijo pravljice, katerih sledi najdete na vsakem koraku.

Vse zgodbe
5 idej kaj početi v Kranjski Gori, ko dežuje

5 idej kaj početi v Kranjski Gori, ko dežuje

5 nasvetov kaj početi v slabem vremenu v Kranjski Gori.

Oklic, ki je za vedno spremenil življenje v Kranjski Gori

Oklic, ki je za vedno spremenil življenje v Kranjski Gori

"Združimo se in delujemo skupno za prospeh Kranjske Gore, za povzdigo in zboljšanje prometa, za olepšanje kraja in za olajšanje občevanja s tujci!"

Ko bela smrt kosi

Ko bela smrt kosi

Snežni plazovi so se v času obsežnih snežnih padavin pogosto sprožali na območju Mojstrovke in ostalih vrhov, ki se pnejo nad Vršiško cesto.

Svetovni popotnik, ki ga je očarala Zgornjesavska dolina

Svetovni popotnik, ki ga je očarala Zgornjesavska dolina

"Ne poznam v Evropi nič lepšega!"

Hit poletja: Pohodniška pot Juliana Trail

Hit poletja: Pohodniška pot Juliana Trail

V spoštljivi razdalji in ob vznožju očakov vas bo pot vodila po robu Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.

Izkoristi dan za gore: skalni užitki v idilični vasici pod Triglavom

Izkoristi dan za gore: skalni užitki v idilični vasici pod Triglavom

Izkoristiti dan za gore ni nikoli slaba odločitev.

Legendarni reševalec človeških življenj

Legendarni reševalec človeških življenj

Prihod legendarnega helikopterja "Burduš" pod strop Slovenskega planinskega muzeja.

Poiščite nastanitev

Nastanitve
Apartmaji
Apartmaji
Kampi
Kampi
Hoteli
Hoteli
Gorske koče
Gorske koče
Hostli
Hostli

Kaj iščeš?

Išči