Mojca Mežek
08. 03. 2021

60 let Pokala Vitranc

Sprehod skozi zgodovino Pokala Vitranc od leta 1961 s posebnim poudarkom na mnogokrat spregledane službe in posameznike brez katerih tekmovanje za Svetovni pokal ne bi bilo tako uspešno kot je.

Začelo se je daljnega leta 1961, smučarsko tekmovanje poznano pod imenom Bukovniški smuk, ki so ga v Podkorenu organizirali že od leta 1949, je z zanosom smučarskih navdušencev postal prvo slovensko prizorišče s tekmo v alpskem smučanju, ki jo je pod svoje okrilje vzela Mednarodna smučarska zveza (FIS). Zanos in predanost sta še danes najbolj izraziti lastnosti organizatorjev Pokala Vitranc, ki je zaradi odlične navijaške atmosfere in izvrstne organizacije skozi leta postala ena izmed najbolj priljubljenih postojank bele karavane. Ko je Mednarodna smučarska zveza zaupala nadobudnežem organizacijo FIS tekme, ki jih je postavila ob bok najboljšim prizoriščem, so skladno s tem rasle tudi potrebe po boljšem prizorišču. Pokal Vitranc je odkar obstaja zamenjal tri prizorišča. Start prve proge je bil, malo pod vrhom, že skorajda na Vitrancu, na nadmorski višini 1552. Za vse proge je veljalo, da so bile zaradi svoje konfiguracije izjemno atraktivne in po besedah mnogih zmagovalcev Pokala Vitranc tudi med najbolj zahtevnimi progami svetovnega pokala v alpskem smučanju. Tekme za Pokal Vitranc so bile priljubljene tudi med navijači, še posebej v letih, ko so naši tekmovalci dosegali najboljše rezultate.

Tekme pokala Vitranc so vselej privabile številne gledalce. fotografija prikazuje množico, ki se je zbrala pod in ob izteku proge. (Foto: Arhiv Pokal Vitranc)

Zlata leta, ko se je pod in ob progi zbralo tudi več kot trideset tisoč navijačev segajo v leto 1982, ko se je na vitranški strmini odvijal epski slalomski dvoboj med dvema smučarskima legendama, Ingemarjem Stenmarkom in Bojanom Križajem. Dvoboj je dobil Bojan Križaj in tako postal prvi slovenski zmagovalec Pokala Vitranc. Leta 1983 se je tekma za svetovni pokal prestavila na zadnjo, tretjo lokacijo v Podkoren, kjer tekme potekajo še danes.

»Tisto leto ni padla niti ena snežinka, vendar so zelo nizke temperature novembra omogočile pripravo velike količine kompaktnega snega in organizacijo tekme,« se tega obdobja spominja Janez Šmitek.   

Bojanu Križaju, ki je sam skrbel za osvajanje medalj in pokalov se je v naslednjih letih pridružila nova zvezda, Rok Petrovič. Njegova zmaga na slalomski tekmi leta 1985 je napovedovala novo ero. Evforija, ki sta jo med navijače in ljubitelje smučanja zanesla Bojan Križaj ter Rok Petrovič s svojimi odličnimi nastopi se ni čutila le med navijači pod vitranško strmino temveč tudi preko radijskih in TV sprejemnikov.

Bojan Križaj, prvi slovenski zmagovalec Pokala Vitranc. (Foto: Arhiv Pokal Vitranc)

Šele ob koncu tretjega desetletja od prvih tekem Pokala Vitranc se je Kranjska Gora dokončno in za vedno vpisala na svetovni smučarski zemljevid. Tisti čas je na vitranški strmini in tudi pod njo blestel italijanski alpski smučar Alberto Tomba, prve točke na svoji domači progi pa je osvojil tudi Jure Košir.

Kot posledica osamosvojitve Slovenije je tekmovanje prešlo v organizacijo in izvedbo Organizacijskemu odboru v okviru Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora (ASK Kranjska Gora). Leta 1997 se je Kranjska Gora s Pokalom Vitranc pridružila združenju najbolj pomembnih organizatorjev tekem na najvišji ravni Club5+. Kar nekaj let je preteklo preden so podkorensko strmino ponovno osvojili Slovenci, a tokratna zmaga je bila še slajša kot vse ostale, saj jo je prismučal Mojstrančan, član Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora, Jure Košir.

Zmagovalca slalomske tekme Jureta Koširja na Pokal Vitranc veže posebno močna vez. Na vitranški strmini je prvič nastopil na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju. (Foto: Arhiv Pokal Vitranc)

Jureta na Pokal Vitranc in vitranško strmino vežejo prav posebni spomini:

Z Vitrancem imam neko posebno vez. Že kot sedem letni deček sem hodil na tekme z očetom, ki je deloval kot kontrolor pri vratih, in opazoval junake kot so Bojan Križaj, Ingemar Stenmark, Steve Mehr in vse te smučarske ase, ki so hodili mimo mene in že takrat močno vplivali na moje kasnejše delo v smučanju.” 

Jure Košir: “Vesel sem, da sem v nekem obdobju zaznamoval to domače tekmovanje, ki je zelo veliko vredno”!

“S posebnim navdušenjem sem čakal na domače tekme, saj sem ta teren najbolj poznal in zato sem verjel, da bom tukaj tehnično še boljši. Jasno, pritisk je bil zaradi prisotnosti domačih medijev in prijateljev ter znancev še toliko večji, ampak sem izredno užival na tekmah na Vitrancu. In načeloma imam nanj zelo lepe spomine, zmago leta 1999 pa še kup drugih dobrih uvrstitev med deseterico. Seveda je poleg lepih spominov tudi kakšen grenak, ampak tako je v profesionalnem športu.”

Kot član ASK je Vitranško strmino imel za svojo, sodeloval je kot pomočnik pri pripravi proge za tekmovanje ali kot »predvozač«, zato se je na njej počutil kot doma. Leta 1999 je prekinil dolgo sušo slovenskih smučarjev in zmagal na domači progi.  V velikem slogu je premagal takrat še eno vzhajajočo zvezdo alpskega smučanja Avstrijca Benjamina Reicha, sicer trikratnega zaporednega zmagovalca veleslalomske preizkušnje Pokala Vitranc.

Benjamina Reicha je z izrednimi uspehi nasledil Američan Ted Ligety, ki mu je Pokal Vitranc predstavljal enega najljubših prizorišč svetovnega pokala. Podkorenska strmina je rodila še eno zvezdo alpskega smučanja, ki je blestel v zadnjih letih in sicer Avstrijca Marcela Hirscherja, ki je s svojimi nastopi mnogokrat premikal »meje mogočega«.

Pokal Vitranc pa ne gosti le najboljše alpske smučarje sveta, ki so vzor mladim in v ponos navijačem in ljubiteljem tega smučanja.  Pomembno vlogo OK Vitranc igra tudi pri spodbudi in finančni podpori, ki jo nudijo mladim, nadobudnim in perspektivnim smučarjem in smučarkam.

Letošnje leto bo v  dobrodelni akciji #VITRANCcares združil moči z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Namen akcije je s pomočjo novega programa Botrstvo v športu pomagati nadarjenim mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij ter jim omogočiti boljše, bolj konkurenčne treninge in tekmovanja z vrstniki.

Bodite del Pokala Vitranc tudi letos in pomagajte mladim športnikom. Pošljite SMS s ključno besedo VITRANC5 na 1919. 

Zelo pomemben člen pri izvedbi tekmovanj za Pokal Vitranc pa predstavljajo ljudje v ozadju, brez katerih tekmovanj ne bi izvedli tako uspešno kot jih. To so zdravniška služba, časomerilci in tudi koordinatorji ter vodje službe za nastanitve tekmovalcev, spremljevalnih ekip in novinarjev. Zato si pobližje oglejmo vodje teh nadvse pomembnih in zanimivih služb, njihovo delo ter vlogo v Pokalu Vitranc. 

Zdravstvena služba

Zagotavljanje varnosti tekmovalcev je bilo, sploh v začetkih poseben izziv. Prvi progi sta bili še posebej velik izziv, ki se je mnogokrat končal v snegu. Anton Lah, zdravnik, ki je na Pokalu Vitranc sodeloval od 80. let prejšnjega stoletja, se spominja, da so bili pogoji za delo na začetku zelo skopi, npr. Marcu Giardelliju je izpahnjeno ramo naravnal kar na prostem pred očmi javnosti. Prav ta dogodek je botroval k temu, da so zdravnikom omogočili boljše delovne pogoje, poškodovancem pa več zasebnosti. Z leti so zahteve FIS-a postajale vse večje, na tekmovanju so zahtevali prisotnost kirurga, travmatologa in ostalega osebja, ki oskrbi poškodbe tekmovalcev in gledalcev.

Trenutno za zdravje udeležencev tekmovanja skrbi primarij Matej Andoljšek dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.

“Po naključju sem nekaj let nazaj zamenjal Antona Laha, ki je bil prej glavni na tem področju. Uradno sem to funkcijo prevzel leta 2013 in postal vodja komisije za zdravstvo OK Vitranc. Biti koordinator zdravstvene službe tekmovanja najvišjega ranga kar Pokal Vitranc nedvomno je, je precejšen organizacijski in logistični izziv. Smo med najboljšimi na tem področju v Svetovnem pokalu. Mogoče zveni hvalisavo ampak slednje dokazujemo z vsakim letom. Izpolnjujemo zahteve in priporočila FIS-a, npr. tudi zahtevo za helikopter, čeprav so v primerjavi z Norveško razdalje pri nas res kratke, evakuacijski čas med Podkorenom in Jesenicami znaša (le) 20 min. V teh osmih letih nisem imel nobenega primera, da bi potrebovali helikopter ali, da bi bilo potrebno tekmovalca peljati iz Podkorena direktno v Ljubljano.”

Nekaj let nazaj se je na tekmovanju poškodoval eden izmed naših smučarjev. Takrat dr. Andoljšek še ni sodeloval na terenu, bil pa je dežuren v bolnišnici. Potem, ko so pripeljali nesrečnega tekmovalca z zlomljeno nogo, je bil  dr. Andoljšek tisti, ki ni dovolil, da bi mu razrezali smučarski čevelj, da bi mu lažje in hitreje pregledali in oskrbeli poškodbo noge.

“Vem, da je marsikateri tekmovalec močno navezan na svojo opremo, smučarski čevelj je pomemben element opreme, ki vpliva na smučarjevo gibanje med količki.”

Čevelj so sicer s precej truda uspešno sneli in tekmovalec mu je bil neskončno hvaležen. »Povabljen sem bil tudi na televizijo,« v smehu doda,  “pa sem bil takrat ravno dežuren in nisem utegnil, čevelj in moja gesta, sta postala prava medijska senzacija!”

Primarij Matej Andoljšek, dr. med je vodja zdravstvene službe na Pokalu Vitranc. (Foto: Osebni arhiv)

Koronavirus

Letošnjo pripravo tekmovanja dodatno kroji koronavirus. “Zapleta se  iz minute v minuto, potrebno je upoštevati slovensko zakonodajo, ki se precej razlikuje z zakonodajo od drugih evropskih držav.”

Letošnja izvedba je še posebej velik organizacijski izziv. Zaradi situacije in z njo povezanih zahtev je v proces vpletena celotna ekipa Splošne bolnišnice Jesenice, v Kranjski Gori je postavljen poseben COVID center v katerem opravljajo testiranja, dobro sodelujejo tudi z epidemiologinjo NIJZ iz enote Kranj, Ireno Košnik Grmek. V primeru ugotovitve pozitivnega primera, bo ta nemudoma izločen in poslan na PCR test. Načeloma je zdravniška služba precej številčna, ob progi je prisotna tudi Gorsko-reševalna služba ter na vpoklic iz Brnika s helikopterjem zdravnik in reševalec letalec.

Komisija za nastanitve

Pomemben člen organizacije predstavljajo tudi namestitve. Za njih je odgovorna Nataša Makovec. Sprva je sodelovala v ekipi, leta 2009 je postala vodja in odgovorni koordinator za nastanitve tekmovalcev, spremljevalnih ekip in novinarjev. Tako je prevzela celotno organizacijo namestitev, razporeditev, koordinacijo in komunikacijo med hotelirji ter odgovornimi za ekipe, ter na koncu pregled in verifikacijo računov.

Natašina hči je trenirala in tekmovala v ASK Kranjska Gora in včasih je veljalo, da kdorkoli je bil član ASK, je pomagal pri organizaciji tekmovanj vseh vrst.

“Vsi smo in še dajemo svoj prosti čas, zato da je tekmovanje brezhibno izvedeno in da Pokal Vitranc vzdržuje dobro ime.” Nataša odkar sodeluje, ni izpustila nobene akcije, prisotna je bila na vseh tekmah, vseh kakovostnih rangov in pomagala tako na terenu, kot pri papirologiji.“Glede na to, da je hčerka smučala pri  klubu in so ji nudili odlične pogoje za trening, se je skozi leta v meni ustvarila močna pripadnost klubu in s tem, ko sodelujem z njimi, jim na ta način izkazujem podporo in spoštovanje.”

Način je do letošnjega leta ostal praktično nespremenjen. »Komunikacija s hotelirji je bila zame zaradi zaposlitve sprva v enem izmed hotelov, zdaj na TIC Kranjska Gora, precej lažja, saj se z vsemi osebno poznam«. Priprave na tekmovanje potekajo že od jeseni, takrat se sklenejo pogodbe o sodelovanju s hoteli. Najbolj pestrih je zadnjih 14 dni, ko Nataši stalno zvoni telefon, ker ji sporočajo še zadnje spremembe. Z letošnjim letom je prišlo do konkretnih  sprememb zaradi zahtev FIS-a, kjer so na prvo mesto postavili varnost. “Zato smo morali vzpostaviti t.i. »mehurčke«”. Tekmovalci in ekipe so razporejene po barvah mehurčkov od rdečega, modrega do rumenega. Merilo za razporeditev je dostopnost.

Nataša Makovec je leta 2009 postala vodja komisije za nastanitve pri OK Pokal Vitranc. (Foto: lastni arhiv)
Matevž Podrekar
Matevž Podrekar (Foto: Mirko Kunšič)

Tehnična služba – časomerilstvo

Matevž Podrekar, vsem poznan kot Mato Podrekar z Mojstrane, je vodja tehničnih služb v OK Vitranc že vrsto let. Za nekaj trenutkov smo ga ujeli na terenu med pripravami na eno izmed tekmovanj, ki trenutno poteka v Planici in kjer Matevž sodeluje s svojo ekipo. Ob vprašanju, če ima sekundo časa za naš intervju je v šali odgovoril, da je sekunda že mimo. Kakopak je na sekunde in stotinke izredno pozoren, saj jih šteje od svojega trinajstega leta. Njegovi spomini segajo še v čas prirejanja Bukovniškega smuka.

“Od samega začetka sem sodeloval na meritvah, nikoli nisem delal ob progi. Mojstrana, od koder prihajam, je bila na tem področju izredno močna, imel sem mnogo vzornikov: Janeza Peternela,  Branka BanaJožeta Koširja  in Sandija Kotnika, ki so v Mojstrani delovali kot domači sodniki.”

Že leta 1950 so v Mojstrani organizirali mednarodne smučarske tekaške tekme, na katerih so čase merili domači sodniki, tedaj še z ročnimi štoparicami. Da si postal smučarski sodnik si moral najprej opraviti republiški izpit nato še precej zahtevni državni izpit, ki se ga je takrat opravljalo v Beogradu.

Na tekmah Pokala Vitranc sem meril vse od začetkov, torej od leta 1961, takrat so bile to še FIS tekme, kasneje leta 1968 je to postalo tekmovanje za svetovni pokal. Takrat je merjenje časa potekalo še ročno. »Trije smo s štoparicami merili čas, četrti – vodja pa je nato odločil kateri čas je tisti, ki bo končno zapisan,” se teh časov spominja g. Podrekar.

Toda pri ročnem merjenju se človeškim napakam seveda ni dalo izogniti, zato se je tehnologija s katero naj bi število takih napak zmanjšali, začela razvijati že kmalu. Ročno so se tudi tipkale in razmnoževale startne liste, seznam udeležencev, liste končnih uvrstitev in razvrstitev.

“To delo so opravljale tajnice direktorjev in vodij Železarne Jesenice, v Podkoren so pripeljali vse naprave, od ciklostila (stroja za razmnoževanje) do tipkarskih strojev. Železarna Jesenice je veljala za velikega podpornika izvedb tekmovanj za Pokal Vitranc,” se spominja Matevž Podrekar, strojnik po izobrazbi, ki je pozorno sledil razvoju in s sodniki merilci iz Mojstrane. V okviru Športnega društva Dovje – Mojstrana že leta 1966 prvi v Jugoslaviji pričel z elektronskim merjenjem tekmovalnih časov, tudi na Pokalu Vitranc. Podjetje Timing Mojstrana, ki sta ga ustanovila s sinom Alešem je pionir časomerilstva tako v Sloveniji, kot tudi na sami svetovni ravni. Njihovo znanje in izkušnje, ki jih je Matevž spretno predal naprej naslednjim rodovom – z časomerilstvom se ne ukvarja le njegov sin, temveč tudi njegovi vnuki, je močno prispevalo pri razvoju športa v svetovnem merilu. Trenutno sodelujejo tudi z vodilnim svetovnim merilcem Swiss Timingom, v ekipo so prinesli znanje in številne izkušnje.

Pogled nazaj v zgodovino in na današnje dni Pokala Vitranc kaže, da so se organizatorji vselej uspešno spopadali z vsemi izzivi, ki jih je na poti izvedbe tekmovanj postavilo enkrat vreme, spet drugič drugi dejavniki, naposled epidemija. Le redko se je zgodilo, da so bile tekme odpovedane ali prestavljene. Nazadnje se je to zgodilo marca lani, ko so pridni in marljivi organizatorji do zadnjega upali in se borili z vsemi izzivi, ki jih je prinesla nova realnost. Letošnje jubilejno tekmovanje Pokal Vitranc bo organizirano tako kot ostala tekmovanja Svetovnega pokala v alpskem smučanju v zadnjem letu, brez gledalcev. Ti so vselej predstavljali srčiko Pokala Vitranc in pričarali čudovito vzdušje, tudi zato se je to tekmovanje usidralo v srca prav vseh, ki so tukaj kadarkoli tekmovali. Vendar se nam kljub vsemu za prihodnost Pokala Vitranc ni potrebno bati, saj so srčni organizatorji vedno našli pravo pot ali kot je nekoč dejal Janez Šmitek, nekdanji trener in pomembna oseba Pokala Vitranc: “Bog je Kranjskogorčanom vselej pomagal, če se je le dalo.”

Jure Košir, zadnji slovenski zmagovalec Pokala Vitranc. (foto: lastni arhiv)

Sporočilo Jureta Koširja organizatorjem Pokala Vitranc

“Zelo lepa številka, ta šestdesetka! Obletnica, na katero so organizatorji lahko upravičeno zelo ponosni. Cenim vsako minuto vloženega dela organizatorjev in prostovoljcev ter entuziastov, ki soustvarjajo to prireditev in prispevajo k uspešnosti zgodbe Pokala Vitranc. Zaslužijo si vse pohvale, brez njih tekmovanje ne bi bilo tako uspešno oz. ne bi moglo obstajati toliko let. Ne glede na družbeni ustroj, običajno nekatere stvari slonijo na najmanjših elementih in najšibkejših členih, vendar če so le ti povezani in delujejo homogeno in stremijo k istemu cilju, se lahko marsikaj doseže. Upam in želim si, da bi se Pokal Vitranc še naprej ustvarjal in razvijal v to smer!”

Več o zgodovini, delovanju in organizaciji Pokala Vitranc si lahko ogledate ob posebnem spletnem dogodku ob 60-letnici Pokala Vitranc, ki so ga v Knjižnici Jesenice pripravili v sodelovanju z ATM TV Kranjska Gora v prostorih Knjižnice Kranjska Gora. Pogovor z Vlasto Kotnik, Janezom Šmitkom in Matevžem Podrekarjem, ki so že vrsto let vpeti v priprave in tekmovanje za Pokal Vitranc je povezovala Karmen Sluga. Pogovor si lahko ogledate na spletni strani Knjižnice Jesenice, profilih družabnih omrežij Vimeo, Youtube in Facebook Turizma Kranjska Gora ter na lokalni TV postaji ATM TV v soboto, 13.03. 2021 ob 20. uri.

Vabljeni!

Viri:

ASK Kranjska Gora, OK Pokal Vitranc: Pokal Vitranc praznuje 50 let. Ur. Jerneja Smole (2011)

ASK Kranjska Gora, OK Pokal Vitranc: Bilten ob 47. Pokalu Vitrranc (2008)

Posebna zahvala vsem, ki so sodelovali pri nastajanju nove zgodbe Matevžu Podrekarju, Mateju Andoljšku, Nataši Makovec in Juretu Koširju.

Komentarji (0)

Komentarji

Napišite komentar

Preberite še ostale zgodbe

Zgodbe

Tu še vedno živijo pravljice, katerih sledi najdete na vsakem koraku.

Vse zgodbe
Team Kranjska Gora

Team Kranjska Gora

Člani Team Kranjska Gora so ob zaključku letošnje tekmovalne sezone svoje smuči in opremo za nekaj časa postavili v kot in se odpravili na zaslužen oddih in počitek.

Bor Pavlovčič, leteči Mojstrančan

Bor Pavlovčič, leteči Mojstrančan

Bor Pavlovčič je smučarski skakalec iz Mojstrane in eden izmed ambasadorjev Team Kranjska Gora. Pred kratkim je nase opozoril z odličnimi skoki in osvojenimi prvimi stopničkami v Svetovnem pokalu. Trenutno se doma pripravlja na Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih, ki bo naslednji konec tedna potekal v Oberstdorfu.

Čarobne lokacije destinacije Kranjska Gora

Čarobne lokacije destinacije Kranjska Gora

Sprehod skozi štiri čarobne kraje na destinaciji Kranjska Gora, kjer se izročilo preteklosti prepleta s sedanjostjo.

Meta Hrovat: »Vesela sem, da me je življenje zapeljalo tja, kjer sem zdaj«!

Meta Hrovat: »Vesela sem, da me je življenje zapeljalo tja, kjer sem zdaj«!

Domačinka iz Podkorena in slovenska alpska smučarka Meta Hrovat odkrito o spremembah v času epidemije, tekmovalnem ritmu, pripravah na nove tekme in o sebi ter njenem življenju kot vrhunski smučarki.

9 načinov kako lahko obiščete Kranjsko Goro med epidemijo

9 načinov kako lahko obiščete Kranjsko Goro med epidemijo

Da Kranjske Gore med epidemijo ne boste pogrešali preveč, vam ponujamo 9 idej kako se lahko počutite kot, da ste na počitnicah v naših krajih pod Triglavom.

5 idej kaj početi v Kranjski Gori, ko dežuje

5 idej kaj početi v Kranjski Gori, ko dežuje

5 nasvetov kaj početi v slabem vremenu v Kranjski Gori.

Oklic, ki je za vedno spremenil življenje v Kranjski Gori

Oklic, ki je za vedno spremenil življenje v Kranjski Gori

"Združimo se in delujemo skupno za prospeh Kranjske Gore, za povzdigo in zboljšanje prometa, za olepšanje kraja in za olajšanje občevanja s tujci!"

Ko bela smrt kosi

Ko bela smrt kosi

Snežni plazovi so se v času obsežnih snežnih padavin pogosto sprožali na območju Mojstrovke in ostalih vrhov, ki se pnejo nad Vršiško cesto.

Svetovni popotnik, ki ga je očarala Zgornjesavska dolina

Svetovni popotnik, ki ga je očarala Zgornjesavska dolina

"Ne poznam v Evropi nič lepšega!"

Poiščite nastanitev

Nastanitve
Apartmaji
Apartmaji
Hoteli
Hoteli
Gorske koče
Gorske koče
Hostli
Hostli
Kampi
Kampi

Kaj iščeš?

Išči