Juliana Skitour je štiridnevna turno-smučarska odprava po Julijskih Alpah in ni kot sta Juliana Bike in Juliana Trail daljinska, neprekinjena povezava, ampak kombinacija štirih različnih turnih smukov.
Njihov seštevek nam skupaj s transferji omogoča turnosmučarsko pustolovščino čez celotno območje Julijskih Alp, od Kranjske Gore na severni pa do Tolmina na južni strani. Lahko ga opravimo tudi v nasprotni smeri.
Vsaka izmed štirih etap je ponujena v dveh različicah, da se v času odhoda lažje prilagajamo dejanskim zimskim razmeram.
Osnovna ideja ture je turno smučarsko potovanje, na katerem nam ni treba spati v mrzlih bivakih v gorah, ampak se vsak dan sproti vračamo v dolino, kjer si lahko privoščimo topel tuš, normalno posteljo in spodobno večerjo. Izjemna zimska avantura tako postane dostopnejša za širši krog obiskovalcev zimskih gora, tudi za manj izkušene turne smučarje, če se na pot podajo z usposobljenim vodnikom.
ODGOVORNI TURIZEM JE NAŠA IZBIRA.
V zasnežene gore se lahko s smučmi podamo tudi brez žičnic in umetno narejenih smučarskih prog, ki prepogosto nepovratno posežejo v okolje. V skupnosti Julijske Alpe verjamemo, da je zelena pot tista, ki nam bo pomagala izjemne naravne in kulturne vrednote tega krhkega okolja zavarovati in ohraniti in jih pokazati našim obiskovalcem na pravi način.
Večji del Julijskih Alp je tudi zavarovano območje Triglavskega narodnega parka. Namen parka je ohraniti zakladnico naravnih bogastev in kulturne dediščine tudi za zanamce, zato so v parku vzpostavljena pravila obnašanja, ki smo jih dolžni spoštovati. Tudi večji del Juliane SkiTour poteka po parku.
Opisane poti se v največji možni meri izogibajo mirnih con, ki jih živali v parku potrebujejo, da lahko preživijo zimo. V mirne cone ne zahajamo, da živali ne vznemirjamo po nepotrebnem. Dolžni smo se držati opisanih koridorjev in se se po svojih najboljših močeh truditi ohranjati čudovita bitja, ki krasijo naš planet.
ETAPE V SKLOPU JULIANA SKITOUR
Turno smučanje je za mnoge najlepši način spoznavanja in doživljanja pravljičnega zimskega sveta v gorah. Vzpon s smučmi skozi globoko zasneženo zimsko krajino je neprimerno lažji in elegantnejši, kot če bi hodili peš. Smučanje z nedotaknjenega zimskega vrha je povsem drugačno in veliko močnejše doživetje, kot smučanje ob žičnicah. S smučmi zmoremo v kraje, ki bi nam bili sicer v veliki meri nedostopni, in če na spustu naletimo na puhasti pršič ali odpuščeni srenec, nam bo doživetje še dolgo polnilo baterije v vsakdanjem življenju.
Na vsaki turi je poleg turnosmučarske opreme – prilagojenih smuči, vezi in čevljev, srenačev in psov za vzpenjanje – nujna tudi popolna zimska gorniška oprema, primerna oblačila, cepin in dereze, saj nikoli ne moremo vedeti vnaprej, na kakšne razmere bomo na poti naleteli. Ker je v primeru nesreče najpomembnejša tovariška pomoč, je obvezni sestavni del opreme vedno tudi lavinski trojček – lavinska žolna, lavinska sonda in snežna lopata.
ETAPA 1: KRNICA–POD KRIŠKO STENO–KRNICA (195O m ~ 9,8 km)
Turni smuk Pod kriško steno je lažja smučarska izbira v mogočnem ambientu, primerna kot uvod v Juliano SkiTour. Tura sledi dolini Krnice, ki se zajeda globoko med strme stene Prisojnika in Razorja na eni ter Škrlatice, Rakove špice in Dovškega Gamsovca na drugi strani. Vzpenjamo se mimo koče v Krnici ter naprej skozi bukovje in vedno redkejše macesne na odprta pobočja pod Kriško steno. Ledeniška krnica, kjer se dolina zaključi, je najvišja točka, ki jo lahko dosežemo s smučmi. Nazaj smučamo poljubno, običajno po vzhodni strani doline.
ETAPA 1A: PLANICA–KOTOVO SEDLO–PLANICA (23OO m ~ 16,4 km)
Kotovo sedlo je že velikopotezna smučarska tura. Smučamo izpod Jalovca, enega najlepših vrhov Julijskih Alp, ki s svojo podobo krasi znak Planinske zveze Slovenije. Turo pričnemo v svetovno znanem nordijskem centru Planica, nadaljujemo po dolini Tamar navzgor, mimo planinske koče in naprej pod dramatičnimi stenami Travnika in Šit, eldorada slovenskih plezalcev. Pod nezgrešljivim Jalovčevim ozebnikom zavijemo na prostrana pobočja na vzhodni strani in nadaljujemo do skrajne točke na grebenu, ki jo še lahko dosežemo s smučmi. Smučamo nazaj po smeri vzpona. Spust je tekoč, razen v ožini pod Šitami, je prostora dovolj, da si izbiramo najlepša pobočja.
ETAPA 2: VRŠIČ–NAD ŠITOM GLAVA–VRŠIČ (2O87 m ~ 2,9 km)
Krajši, a lep in razgleden turni smuk nad Vršičem, ki je, v primerjavi s sosednjo Malo Mojstrovko, po krivici zapostavljen. Nad Šitom glave, v soseščini razpotegnjene Mojstrovke in mogočnega Prisojnika večina obiskovalcev, ki potujejo čez prelaz Vršič, niti ne opazi. Vzpon in smuka z vrha je sicer relativno kratka turno smučarska avantura, vsebuje pa vse elemente pravega visokogorja: relativno strm vzpon, resen ambient, ki zahteva previdnost in razkošne poglede z vrha. Z Vršiča se vzpenjamo najprej strmo navzgor pod greben Mojstrovke, nato pa čez malce zložnejša pobočja proti desni na naš vrh. Zaradi znatne naklonine je spust v spodobnih razmerah prava smučarska poslastica.
ETAPA 2A: VRŠIČ–VELIKA MOJSTROVKA–VRŠIČ (2366 m ~ 7,5 km)
Smuk z Mojstrovke je žlahtna slovenska turno smučarska klasika, ki mora biti na seznamu vsakega smučarskega obiskovalca zimskih gora. S prelaza Vršič se vzpnemo do Vratc – škrbine v Grebencu. Grebenu sledimo približno 1OO m višine, nato pa zavijemo levo čez dolino, ki deli Malo od Velike Mojstrovke. Na drugi strani doline nadaljujemo po lepih prehodih, pod izrazito previsno stenico v zgornjem delu pobočja, na razgledni vrh. Zgornji del smučamo v smeri vzpona, potem pa, namesto nazaj na Grebenec, nadaljujemo po desni strani doline navzdol v Drevesnico – pri čemer se držimo skrajno desnega roba doline, da čim manj vznemirjamo gamse, ki živijo na tem območju. Iz Drevesnice do vršiške ceste nas loči samo še kratek sprehod, za vzpon nazaj do prelaza pa bomo potrebovali slabe pol ure.
ETAPA 3: LEPENA–LANŽEVICA–SAVICA (2OO3 m ~ 21,1 km)
Povezovalni turni smuk iz Lepene preko Lanževice v Bohinj je pravo zimsko potovanje skozi osrčje Julijskih Alp. Iz Lepene sledimo stari mulatieri do planine Duplje. Krnsko jezero, ki običajno do maja spi pod ledeno in snežno odejo, je sicer par minut umaknjeno z naše poti, a jih je vredno žrtvovati za ogled. Nadaljujemo po dolini navzgor naokrog Monture, mimo ruševin Italijanskih kasarn in navzgor na vrh Lanževice, ki kraljuje nad skrivnostno Komno, pokrajino svojevrstnih oblik in edinstvene svetlobe. Poleti neprehodna džungla ruševja, pozimi postane pokrajina mehkih in zaobljenih oblik, ustvarjena za uživaško obiranje s smučmi. Za spust imamo dve osnovni izbiri – v dolino Gracije ali pa čez Lepo Komno, v obeh primerih ga končamo pri Koči pod Bogatinom. Nadaljujemo do prijaznega in vedno gostoljubnega Doma na Komni, ki je odprt skozi vse leto. Skozi bukovje se nato odpeljemo navzdol do Savice in obale bohinjskega jezera.
ETAPA 3A: ZADNJICA–KANJAVEC–STARA FUŽINA (2569 m ~ 24,7 km)
Kanjavec je najvišja slovenska smučarska gora, opisana tura pa, glede na dolžino in višinske razlike, najzahtevnejša na naši smučarski poti čez Julijce. Iz Trente se skozi dramatično dolino Zadnjice povzpnemo pod severno steno Kanjavca, najvišjo v naših gorah. Vzpon nadaljujemo v senci strmo odsekanih prepadov Vršaca, vse do Prehodavcev, kjer se pod nami odpre pravljična Dolina sedmerih jezer. Med Poprovcem in Vršaki se vzpnemo na rob razpotegnjenih Hribaric in naprej na vrh Kanjavca, kjer se iz oči v oči spogledamo z najvišjim Triglavom. Ob lepem zimskem dnevu je pogled brezmejen – naše gore, Visoke Ture, Dolomiti… – na vrhu Kanjavca nam svet leži na dlani. Smučamo na bohinjsko stran, naokrog debele glave Debelega vrha, na skrivnostno planino V Lazu in naprej v smeri letne poti skozi starodaven smrekov gozd do planine Blato. Če so snežne razmere ugodne, se po gozdni cesti lahko pripeljemo vse do Stare Fužine na robu Bohinjskega jezera.
ETAPA 4: SKI HOTEL–VOGEL–PLANINA RAZOR (1922 m ~ 11 km)
Vogel je eden izmed vrhov verige Bohinjsko Tolminskih gora, ki zamejuje celotno južno obzorje nad istoimenskim smučiščem Vogel. Vzpon si v precejšnji meri prigoljufamo, saj se na višino 1535 m lahko udobno popeljemo z žičnico. Izpred zgornje postaje se odpeljemo na planino Zadnji Vogel, od tam pa se vzpnemo na vrh Vogla. Od tu naprej pred nami ni več visokih vrhov, pogled se čez vedno nižje grebene izgubi na bleščavah Jadranskega morja. Z Vogla smučamo na primorsko stran na planino Razor. Če snežne razmere dopuščajo, se lahko po mulatieri odpeljemo do Tolminskih Raven, če snega ni dovolj, sestopimo peš.
ETAPA 4A: SKI HOTEL–RUŠNATI VRH–PL. RAZOR (1915 m ~ 1O,8 km)
Rušnati vrh je alternativa Voglu, ki lahko ponuja malce priokusa po alpinističnem smučanju. Tudi vzpon za Rušnati vrh si na začetku prigoljufamo z žičnico do Ski hotela. S planine Zadnji Vogel pa ne nadaljujemo proti Voglu, ampak zahodno. Sledimo oznakam Triglavske magistrale skozi bukovje in nad gozdno mejo. Na prvem izrazitem sedlu nadaljujemo naravnost navzgor proti Vrhu Planje. Pod vrhom prečimo desno na greben in nadaljujemo do vrha Rušnatega vrha. Smučamo nazaj do sedla in navzdol na primorsko stran. Začetek tega spusta s sedla je zelo strm, vendar je iztek pobočij lep. Če nam je izbira prestrma, lahko z vrha Rušnatega vrha odsmučamo na tolminsko stran tudi drugače – namesto nazaj na sedlo, smučamo naprej čez naslednji grebenski kuceljček in navzdol. V obeh primerih zaključimo na planini Razor. Če snežne razmere dopuščajo, se po mulatieri odpeljemo naprej do Tolminskih Raven, če snega ni dovolj, sestopimo peš.
VARNOST V ZASNEŽENIH GORAH
Pozimi so gore najlepše, najbolj prvinske in tudi najbolj zahtevne. Planinske koče so zaprte, poti so skrite globoko pod snegom, naseljene doline so daleč, predhodno poznavanje zimskega gorskega sveta je ključno.
Juliana SkiTour je turnosmučarko potovanje, ki je namenjeno izkušenim in telesno in smučarsko dobro pripravljenim gornikom. Turni smučarji brez zadostnih izkušenj naj se sami nikar ne podajajo v ta zahtevni svet. Najamejo naj enega izmed licenciranih gorskih ali planinskih vodnikov, ki jih bo varno prepeljal do želenega cilja.
Ob slabi vremenski napovedi in nestabilnih snežnih razmerah se na pot ne podajamo. Spremljajmo in spoštujmo poročila o stanju snežne odeje in nevarnosti plazov na http://vreme.arso.gov.si/plazovi.
V primeru nesreče pokličemo 112.
